Na spletnem kolesarskem forumu Bickel.com sem večkrat zasledil, da rekreativne kolesarje zanima, kolikšna je njihova poraba energije.

Tu je primer izračuna:

Comments (0)
 

Kot trener najraje opazujem kolesarje med treningi za avtomobilom. To je praktično, ker jih takrat vidim v obraz in ker so taki treningi običajno zelo intenzivni. Pri tem sem vedno pozoren na tri osnovne znake:

Comments (0)
 

Cestno kolesarstvo ni tako izrazit aerobni šport, kot recimo triatlon ali maraton. V kolesarstvu je velikega pomena tudi anaerobna kapaciteta. Delež časa, ki ga kolesarji prevozijo nad anaerobnim pragom,  je velik. Povprečje na Touru ali Vuelti je 20 minut na etapo. Prav tako so kolesarji veliko časa blizu anaerobnega praga. Na omenjenih dirkah je to od 90 do 120 minut dnevno, odvisno od profila proge in taktike.

Comments (3)
 

Namen treninga za motornim vodstvom (avto ali motor) je:

Comments (0)
 

V enem od prejšnjih zapisov smo preračunavali vate iz VAM. Podatek, s koliko vati smo prekolesarili nek vzpon, je že uporaben, koliko dela oz. kisika je bilo za to potrebno, pa nam o zmogljivosti kolesarja pove še več.

Včasih sem kar slabe volje, ko nekateri nizajo podatke brez osnove. V časopisu Delu sem zasledil, da nek slovenski kolesar zmore 530 W itd. Zame to ni koristen podatek, ker ne vem, v kolikem času je imel povprečje 530 W. V cestnem kolesarstvu nas zanimajo predvsem vati na anaerobnem pragu ali maksimalni vati (v sprintu).

Comments (1)
 

Pred kratkim me je zagret rekreativni kolesar spraševal, kako naj trenira zadnji teden pred dirko. Nameraval je namreč drastično zmanjšati obseg treninga. Presenečen je bil, ko sem mu rekel, da spomladi ni potrebno toliko počitka, kot v drugem delu sezone. Hitro se je strinjal, da aprila po nekaj zaporednih treningih ni tako utrujen, kot jeseni.

Comments (0)
 
JPAGE_CURRENT_OF_TOTAL