Dehidracija in pregrevanje telesa

Dehidracija predstavlja resen problem pri športnikih, ki trenirajo in tekmujejo v vročih klimatskih pogojih. Kolesarji spadajo v rizično skupino, saj so dirke dokaj intenzivne, trajajo več ur, najpogosteje pa potekajo v najbolj vročem delu dneva.

Telo se brani pred pregrevanjem tako, da poviša srčni utrip (SU), da bi lažje odvajalo odvečno oziroma odpadno temperaturo iz telesa. Vedeti moramo, da telo koristno uporabi le dobrih 20 % metabolne energije za delo, preostanek pa v veliki meri predstavlja temperaturo. Npr. ko kolesar vozi z močjo 200 W, telo proizvede 1000 W moči in pri tem nastane za 800 W odvečne toplote. V vročih pogojih nastaja težava, kako telo ohladiti.

Ob izgubi 1 litra tekočine se SU dvigne za cca 8 utripov. Povišan SU ni idealen odgovor telesa, saj se vseeno poviša temperatura telesnega jedra za 0,3 stopinje C. Ko se temperatura telesnega jedra dvigne preko 39 stopinj C, se približamo točki, ko se teko zaščiti tako, da občutno zmanjša moč, in sicer tudi do 30 %.

Če si predstavljamo kolesarsko dirko, ko glavnina v vročem vremenu hiti proti odločilnemu vzponu. Najmočnejši kolesarji pričnejo v vzpon narekovati peklenski ritem in glavnina se vztrajno redči. Vsi kolesarji ne morejo producirati dovolj velike moči, da bi ohranili stik z vodilnimi. Med odpadniki iz glavnine se pojavijo tudi kolesarji, ki bi praviloma morali slediti najboljšim, a jih ustavlja dehidriranost in prekomerno pregrevanje telesa. Kje so storili napako?

V strategiji pitja in prehranjevanja 24 ur pred dirko in tudi v času dirke. Verjetno so že na startu dirke imeli v telesu premalo napolnjene zaloge OH in tekočine. V času dirke pa so užili premalo tekočine. Koliko tekočine smejo zaužiti? V študiji (Mitchell in Voss) so ugotavljali kolikšna je maksimalna količina voda, ki so jo športniki še prenesli brez večjih težav. Rezultat je bil 1,2 l tekočine na uro. Številni športniki oz 25 % športnikov, ki so popili več od 1,2 l tekočine na uro so imeli težave z drisko.

Comments (0)