Najpogostejše napake pri treningu kolesarjev izven sezone

 

TRENING LE NA KOLESU

Izvajanje treninga le na kolesu  tudi ni priporočljivo, tako s stališča motivacije, kot tudi zaradi prilagoditve mišičnega sistema. Zaradi enoličnega treninga se lahko pojavijo bolečine, zlasti v kolenih, kajti določene mišične skupine se pri kolesarstvu zelo razvijejo, nekatere pa premalo. Poleg tega v hladnem vremenu na kolesu težko dosegamo želeno intenzivnost. Zato po končani kolesarski sezoni priporočam postopen prehod od kolesarskih treningov na druge treninge, ki spodbujajo razvoj aerobnih sposobnosti. Najbolj priporočam tek na smučeh, kjer je aktivnih veliko mišic, kar spodbuja sprejem kisika, in hojo v hribe.

PRENIZKA INTENZIVNOST

Mnogi rekreativni športniki menijo, da je pozimi potrebno delati »bazo«, zato trenirajo le z nizko intenzivnostjo. To le deloma drži, kajti če je intenzivnost treninga prenizka, ne moremo pričakovati, da bo telo ohranjalo aerobno sposobnost ali jo celo izboljševalo. Kajti v daljšem obdobju neintenzivnega treninga ali treninga, ki ne spodbuja aerobnih sposobnosti, se naša aerobna zmogljivost poslabša. Tako smo sposobni v enoti časa opraviti manj dela, kar posledično pomeni manjšo porabo energije.

To dejstvo bi morali upoštevati tudi pri prehrani. Telo potrebuje daljše obdobje treningov, da se prilagodi na napore. Če to ugotovimo šele spomladi, ko se srečamo s konkurenco, je že prepozno. Mnogi želijo storjeno škodo hitro popraviti in začno »kvalitetneje» trenirati, kar pa lahko pomeni prevelik stres za telo in se sposobnosti ne izboljšujejo tako, kot bi si želeli.

NEUSTREZNA PREHRANA IN HIDRACIJA

Mnogi športniki jeseni in pozimi hidraciji ne dajejo dovolj poudarka. Ker tudi ob večurnih treningih nimajo občutka žeje, pijejo zelo malo. Veliko se gibljejo v ogrevanih prostorih, trenirajo v telovadnicah, fitnesih in na trenažerjih, kjer je zrak zelo suh, ob tem pa uživajo tudi veliko kave, čajev, kokakole in alkohola.

Zlasti na treningih v zimskem času želimo izboljšati maščobni metabolizem. Če  v telesu ni dovolj tekočine, se zmanjša oskrba mišic s kisikom in poslabša maščobni metabolizem.  Kljub slabši zmogljivosti in manjši porabi energije, pogosto uživamo enako količino hrane kot takrat, ko smo trenirali intenzivneje in imeli boljšo zmogljivost. Posledica je nabiranje podkožnega maščevja, kar je do neke mere še sprejemljivo. Ko pa ga je preveč, nam zelo škoduje, saj je za večino vzdržljivostnih športov zelo pomemben sprejem kisika na kilogram telesne teže. Če se pretirano zredimo, zelo poslabšamo relativno sposobnost (watt/kg).

KAKO TOREJ TRENIRATI?

Priporočam predvsem redno vadbo. Treningi naj bodo še vedno dokaj pogosti, a krajši. Intenzivnost treniranja naj bo nižja kot v sezoni, a še vedno enkrat do dvakrat tedensko poženimo »pumpo« vsaj za krajši čas. Daljša odsotnost s kolesa ni škodljiva, če nismo vrhunski kolesarji. Pozimi spočijte glavo, da boste ob začetku nove sezone spet lačni kolesa. Primerno aktivnost si izberite glede na vremenske razmere, vendar naj bo  aerobna. Priporočam hojo v hribe in smučarski tek. Pri teh aktivnostih vam bo kljub nizkim temperaturam uspelo intenzivno trenirati, aktivnost na svežem zraku pa tudi pozitivno vpliva na imunski sistem. V dnevih, ko malo trenirate, ne smete uživati visokokalorične hrane (hrane z visokim glikemičnim indeksom), jejte tudi manjše količine, kot v obdobju intenzivnega treninga. Pazite se dehidracije. Najboljša pijača je še vedno voda, razen ob intenzivnejših treningih, ko je potrebno izgubljene elektrolite nadomestiti z  izotoničnimi napitki.

 

Comments (2)