Conconijev test

 

Priporočam, da test opravljamo na ergometru, ki je opremljen s podatki  o obremenitvi v vatih. V kolesarskem klubu Sava teste izvajamo na »spin trainerju«  italijanskega proizvajalca Tehnogym.

Nekateri so pri testu pozorni tudi na kadenco, vendar sam v nekaj sto opravljenih testih nisem nikoli opazil odstopanj zaradi neenakomerne kadence. Merjenec torej lahko sam izbira s kakšno kadenco bo vozil na testu, vendar naj bo približno enakomerna.

Po 20 minutnem ogrevanju pričnemo s testom. Običajno začnemo pri 1,3 W/kg, slabše pripravljeni športniki pa pri 1 W/kg. V večini primerov je to 100 W. Nato vsako minuto obremenitev povečamo za 20 W (manj pripravljeni športniki in športniki z nizko telesno maso pa za 15 W). Na koncu vsake stopnje zabeležimo srčni utrip. Idealno je,  če opravimo vsaj 12 stopenj.

Po končanem testu zapisane podatke vnesemo na milimetrski papir, nato pa z ravnilom potegnemo črto skozi točke ter poiščemo točko preloma. Za lažje iskanje te točke opazujmo merjenca med testom. Pozorni bodimo predvsem na njegov ritem dihanja in držo na kolesu. Ko opazimo spremembe, to označimo k podatkom.

Obstajajo tudi računalniški programi, ki od nas zahtevajo le, da vnesemo vrednosti srčnega utripa v tabelo, nato program sam izriše graf ter določi anaerobni prag. Zelo dober program je na sledeči povezavi:  http://www.2peak.com/tools/conconi.php.

Sam običajno po izmerjenem  anaerobnem pragu naredim še sledeči preizkus:

Za osnovo vzamem vate, kjer je bila točka preloma. Če je točka preloma pri npr. 300 W in srčnem utripu 170, začne kolesar voziti z 270 W, torej z 10% manj vatov. Po petih minutah vožnje pri 270 W, naj bi se srčni utrip približal 170. V kolikor je srčni utrip višji, merjenec nadaljuje test z 10 W nižjo obremenitvijo če pa je srčni utrip nižji, povečam obremenitev za 10 W. Po desetih minutah testa dobimo dokaj realno sliko o vatih na pragu.

V večini primerov so vati na pragu nekaj odstotkov nižji, kot smo jih izmerili na Conconijevem testu. Ta razlika je posledica le enominutne obremenitve, ki je prekratka za »realen odziv« telesa. V kolikor pa bi trajanje stopnje podaljšali iz ene minute na dve ali tri minute, bi dobili premalo točk in bi težko določili točko preloma.

Včasih se zgodi, da test ne uspe, ker srčni utrip ne sledi obremenitvi. V takih primerih test naslednji dan ponovimo.

Comments (0)