Anaerobni prag

 

Točko, pri kateri še ne zaidemo v »rdeče polje«, imenujemo ANAEROBNI PRAG (AnP). Tu se še ohranja stabilno stanje VO2 max in laktata v krvi. Vrednost laktata na anaerobnem pragu znaša od 3 do 5 mmol/l. Pri vrhunskih kolesarjih je anaerobni prag višje od 90% VO2 max, medtem ko je pri rekreativnih kolesarjih precej nižje. Visok AnP pomeni dobro osnovno aerobno vzdržljivost.

 

Preprosteje povedano je AnP  intenzivnost, ki jo je treniran športnik sposoben vzdrževati 60 minut. Ker bi bil 60 minutni maksimalni test prenaporen, se AnP izmeri s krajšimi testi. Najpogosteje se uporablja Conconijev test. Atleti ga izvajajo na atletskih stezah, v kolesarstvu pa je izvedba na terenu dokaj zahtevna, zlasti če nimamo merilca vatov, zato se ga izvaja na ergometrih, ki merijo vate. (Protokol Conconijevega testa bom opisal v naslednjem prispevku).

AnP  se lahko oceni tudi iz maksimalnih testov na krajših razdaljah. Zelo praktičen je 10 minutni test v klanec. Test v klanec je zanesljivejši kot na ravnini, saj ima zračni upor manjši vpliv na rezultat,  kot če bi test opravili na ravnini. V 10 minutah vozimo približno 12% hitreje, kot če bi vozili 60 minut.

Priporočam ponovitev vožnje v isti klanec z 12% nižjo hitrostjo kot smo jo dosegli v  10 minutnem maksimalnem testu in merjenjem povprečnega srčnega utripa. Srčni utrip merimo od 3. minute vožnje do konca testa.  Povprečni srčni utrip je približno na AnP.

V uvodu sem že omenil, da imajo vrhunski kolesarji AnP višji od 90% VO2 max, medtem ko imajo rekreativni kolesarji AnP na 75 – 80% VO2 max. Zaradi tega metoda določanja AnP na osnovi 10 minutnega testa – 12% ni povsem zanesljiva. Koliko odstotkov bomo odšteli, je odvisno od pripravljenosti športnika. Priporočam izvedbo Conconijevega testa in 10 minutnega testa, za vrhunske kolesarje pa še laboratorijski test  z merjenjem dinamike porabe kisika in laktata v krvi.

Comments (1)