Za ugotavljanje utrujenosti obstajajo različne metode. Zelo uporabna je analiza krvi, pri kateri smo pozorni predvsem na hemogram, CK, testosteron, kortisol in sečnino. Pomagamo si lahko tudi z merjenjem variabilnosti pulza (HRV) ter posredno z natančnim spremljanjem opravljenih treningov (ocena težavnosti treninga IF in TSS) in tekmovalnih dosežkov.

Telo nas sicer sproti opozarja, da smo nekaj narobe delali oziroma da smo pretiravali, a ta opozorila največkrat spregledamo. Tu mislim na prve znake preutrujenosti.

Kot trener sem pozoren na sledeče znake:

-         - povišan pulz v mirovanju

-         -  nedoseganje visokih pulzov na treningih

-         - občutek lakote ter želja po sladkorju (v drugi fazi preutrujenosti pa se apetit zmanjša)

-          - sledi pretiranega znojenja na dresih– solni madeži

-          - tekmovalci tožijo, da jih stalno bolijo noge

-          - tekmovalci potrebujejo več spanja (v drugi fazi sledi nespečnost)

Omenjeni znaki so posledica sprememb v funkciji avtonomnega živčnega sistema  hormonskega statusa, imunskega sistema ter drugih sprememb v telesu.

Rekreativni športniki radi spregledajo omenjene znake. Najenostavnejši, a zelo dober pokazatelj utrujenosti, je jutranji pulz. Če je povišan več kot tri dni, je priporočljivo zmanjšati zahtevnost treningov.